Pokličite na: +38651392336
Pokličite na: +38651392336
Predvsem nikoli ni dolgčas in vsak si lahko svoj dan oblikuje po svoje, glede na to, kaj mu je najbolj všeč – kopanje, branje knjige v senci na palubi, fotografiranje, počivanje, raziskovanje novih krajev in podobno. Doživetje Hrvaške z ladje je namreč popolnoma drugačno kot s celine.
Tudi kraje, ki sem jih že obiskala ‘po cesti’, sem doživela na novo, ni potrebno nositi stvari na plažo, iskati parkinga za avto, se zvečer peljati v center iz oddaljenega apartmaja … Po prihodu v neko mesto je ladja vedno zasidrana nekje ob promenadi in si, ko stopiš z nje, nemudoma v središču dogajanja (v višji sezoni, ko je gneča v pristaniščih večja, včasih to lahko pomeni tudi prehod čez nekaj drugih ladij, a to ne predstavlja posebne težave).
Dan se običajno začne z zajtrkom in vožnjo na novo lokacijo. Tako smo pogosto takoj po zajtrku že na prvem postanku za kopanje ali na ogledu kakšnega manjšega mesta kot je npr. Komiža na Visu, Modra špilja na Biševem, skrita konoba na Kornatih in podobne destinacije, ki jih včasih po cesti sploh ne moremo doseči.
Če križarka, na kakšni lokaciji, ne more direktno do obale, se organizira dodaten prevoz s pomožnimi čolni. Po nekaj urah sledi kosilo in premik na novo lokacijo. Čez dan se tako običajno vsaj dvakrat ustavimo na prelepih mestih za kopanje, ki so z obale običajno nedosegljivi, a so vendarle dokaj blizu nje.
Nekatere ladje ponujajo tudi supanje, smučanje na vodi, blazine za na vodo in ostale podobne športno-zabavne pripomočke, ki nam omogočajo zelo raznolike dejavnosti, ki jih ob postankih lahko izvajamo. Če komu ni do kopanja ali raziskovanja mesta lahko svoj lenobni čas prebije na sami ladji, kjer lahko počiva ali se druži z drugimi gosti.
Po popoldanskem kopanju ali ogledu se križarka običajno nameni proti enemu od mestec, kakšen dan v tednu pa tudi na bolj samotne lokacije. Tam ostane nekje do šestih, sedmih zjutraj, ko se je treba vrniti, saj odpluje dalje. Tako imamo dovolj časa za večerno in nočno uživanje na vsakem od postankov. Predvsem na Hvaru se gostje radi odpravijo uživati v nočnem življenju v znameniti klub Carpe Diem na Paklenih otokih.
Čar je v tem, da je ladja ravno prav velika, da se spoznajo vsi gostje. Ko je na ladji še prijazna in ustrežljiva posadka, je potovanje še toliko bolj zabavno in zanimivo. Ljudje se po nekaj dneh spoznajo, začnejo družiti med seboj, do konca potovanja se večinoma vsi poznajo in nekateri ohranijo stike tudi kasneje ali celo skupaj načrtujejo naslednje potovanje.
Malo v šali smo potovanje s križarko primerjali s knjigo Smrt na Nilu, avtorice Agathe Christie, le da se umor tukaj ni zgodil. Ladja je sicer tudi ravno prav velika, da deluje kot velika jahta, prav tako so kabine podobne hotelskim sobam. Hkrati pa je veliko bolj osebna, manj okorna, lažje dostopa do skritih kotičkov na otokih, kot na primer velika križarka. Sama sem preizkusila tako manjša plovila kot veliko križarko, a se mi zdi, da je ta možnost veliko bolj zanimiva in udobna. Seveda pa ima vsaka svoje prednosti in slabosti. Na večjih križarkah je več poudarka na zabavi na ladji - kino, predstave, kazino, bazeni in podobno, saj veliko časa čez dan in noči preživimo na njej.
Težko je opisati z besedami, kako zabavno je. Zame je bilo vzdušje popolno nasprotje od pričakovanega. Pripravljena sem bila na branje knjig na ležalniku in bolj ‘upokojenski’ dopust. Na koncu se je vse skupaj sprevrglo v druženje, odkrivanje novih mest, podrobno spoznavanje novih, zanimivih ljudi, s katerimi se spletejo tudi trajnejše vezi, skoraj vsakodnevne zabave na kopnem in na ladji, kopanje na prelepih lokacijah, dostopnih samo z morja, ali samo počivanje v jacuzziju.
Skoraj ni bilo časa za spanje. Pika na i je kapitanova večerja, ki se običajno zgodi proti koncu tedna na kakšni bolj oddaljeni lokaciji, ko se vsi že dobro poznajo in je zato vse skupaj še toliko bolj sproščeno. Zabava lahko traja do jutra in včasih vključuje nočno kopanje za najpogumnejše.
Takšna oblika potovanja je primerna tako za staro kot mlado, ter celo družine z otroki. Res pa je, da je nekoliko odvisno tudi od tipa ladje in njihove ponudbe. Določena potovanja so namenjena splošni populaciji, nekatera pa imajo posebno ponudbo, kot je na primer kolesarjenje po otokih, piano večeri, ladja za samske in podobno. Ko se enkrat »okužimo« z užitkom križarjenja, se kmalu vrnemo na ladjo.
Prvi dan je lahko nekoliko moteč hrup in nekoliko drugačno okolje kot na kopnem, a se zelo hitro privadiš, saj je soba podobna hotelski in vključuje kopalnico. V principu ne velja nobena omejitev glede porabe vode, elektrike, klime. Seveda je zaželeno varčevanje, a ni tako strogo, kot na manjših plovilih.
Bolj občutljivim na hrup svetujem uporabo čepkov, saj se običajno ladja zjutraj premakne na novo lokacijo, kar je lahko tudi pred sedmo uro, ko nekateri še radi spijo. To povzroči hrup motorjev in od lokacije kabine je lahko odvisno, kako intenziven je le-ta. Tistim, ki hodijo zgodaj spat, je lahko težava tudi kakšna zabava na ladji, na primer po kapetanovi večerji ipd. Ampak tudi v hotelu se nam pogosto dogaja, da začnejo sobarice čistiti že okrog sedme ure, ali pa imamo sobo ravno nad restavracijo.
Z morsko boleznijo ima težave redko kdo od gostov, saj je neprijetno gibanje, zibanje, komaj opazno, še posebej, če je vreme lepo. Ladja se bolj nelagodno premika le v primeru zelo močne burje in valov. Če pride do napovedi slabega vremena, je opcija pravočasna uporaba tablet proti slabosti, ki nas hkrati tudi nekoliko uspavajo, ampak večinoma gosti nimajo teh težav oziroma izzvenijo prvi dan, ko se telo navadi na gibanje. Kapitan lahko v takih primerih spremeni ruto, saj bi bila lahko vožnja v slabih vremenskih razmerah nevarna tako za ladjo, kot potnike.
Kar nekaj težav imajo lahko tudi gostje z invalidskim vozičkom ali omejenim gibanjem, saj so v pristaniščih ladje navezane ena na drugo in pogosto je potrebno preskočiti prehod. Težko se je tudi premikati po stopnicah med palubami.
Če komu ni všeč hrana, ki je od ladje do ladje zelo različna, se vedno lahko najde rešitev, če se obrnete na osebje. Seveda pa je najbolje, da vnaprej opozorite na morebitne alergije ali posebno izbiro hrane.
Če ste bolj klavstrofobični tip, izberite ladjo, ki ponuja večje kabine (nekatere so že kot prave hotelske sobe) in raje na glavni palubi (ali še višje) kot v podpalubju, do koder vodijo stopnice in delujejo bolj zaprto.
Na ladjah srečamo tako manjše, kot večje otroke in vsak hitro najde zabavo zase. Kljub temu, da male križarke ne ponujajo "entertainmenta" v smislu otroških in drugih predstav, nastopov, velikih bazenov, neomejenega kupa hrane, kot na velikih križarkah, se otroci na ladji ne dolgočasijo. Kmalu si najdejo družbo drugih otrok in se igrajo razne igre na palubi. Uživajo v postankih za kopanje v morju, se potapljajo, supajo, igrajo z blazinami in žogami, včasih pa celo lovijo ribe. Na boljših ladjah se lahko kopajo tudi v jacuzziju ali bazenčku, tudi med vožnjo. Vsaj na kapitanovi večerji ali še kakšen drug večer, lahko tudi malo zaplešejo. Zvečer v mestih pa lahko z družino počnete, kar želite, kot na običajnem obmorskem dopustu, le da odpade vožnja do centra mesta, saj spite direktno na rivi. Če imajo srečo, pa lahko pomagajo posadki, ki jih mogoče celo zapelje kakšen krog s čolnom. Ker so kabine zelo blizu palube oz. "gostilne", se nekateri starši družijo ob kozarčku vina na palubi, tudi po tem, ko otroci že trdno spijo. :)
Kot "nekolesarka" (slika pove vse), sem se prvič odpravila na kolesarsko križarjenje, saj me je zanimalo, če je res tako zabavno kot izgleda in kako naporno je v resnici. Avantura se je začela v Zadru, kjer smo se opoldne vkrcali na ladjo MS Carpe Diem, kjer nas je pričakal zabavni kapitan Jure. Posadka je vkrcala moje kolo, večina drugih pa je imela izposojena kolesa, ki so že čakala na ladji (kar je potrebno napovedati nekaj dni vnaprej). Kabine so zelo udobne, moderne in prostorne, seveda imajo tudi lastno kopalnico in klimo.
Ko smo se zbrali vsi, smo se pod vodstvom izkušenega kolesarskega vodiča Adriana, odpravili proti otoku Ugljan do kraja Preko. Vreme je bilo od odhoda, kakšni dve uri deževno, a smo imeli srečo in že kmalu po okusnem kosilu se je zjasnilo in pripravili smo se na 35-kilometrsko pot preko Ugljana in Pašmana, do mesta Tkon. K sreči je bila skupina rekreativna in na pot smo šli z električnimi kolesi, k sreči pa je bila predvidena višinska razlika v naslednjih dveh dneh, le nekje do 200 metrov. Pot je pretežno asfaltirana in zato primerna za vse vrste koles. Nekaj časa se vozi tudi po glavnih prometnicah, večinoma pa se ubirajo manj prometne ali prelepe poti ob morju. Vmes smo imeli tudi dva postanka za kavico in počitek. Po prihodu v mestece Tkon, kjer nas je vkrcala ladja, smo se odpravili do uvale Podvrške na Murterju, kjer smo tudi povečerjali na ladji in prespali.
Drugi dan je že po zajtrku sledil nov 28-kilometrski podvig od Podvršk preko Tisnega in Tribunja do Vodic. Vmes smo naredili dva postanka, za kopanje v Tisnem in uživanje v prelepem Tribunju. Po kosilu na ladji smo prosti čas lahko izkoristili za uživanje v centru Vodic in na bližnjih plažah. Tudi zvečer je mesto zelo živo tudi po tem, ko se restavracije zaprejo.
Žal sem se po dveh zanimivih dneh na ladji morala odpraviti domov, ostali pa bodo nadaljevali vsakodnevne vožnje preko Skradina, Telaščice, Dugega otoka, Molata, nazaj do Zadra v soboto. Izkušnja je bila vrhunska in definitivno sem se navdušila za tovrstno kolesarjenje. Verjetno so dnevne ture prelahke za bolj zagrizene kolesarje, za rekreativce, ki se radi poleg kolesarjenja tudi malo pozabavamo in kopamo pa je super, sploh če se zbere ekipa, kot se je tudi tokrat.
Copyright © 2024 Enjoy Adriatic Sea - All Rights Reserved.
Powered by GoDaddy
Preverite aktualno ponudbo križarjenj in najema ladij za sezono 2025, po neverjetno ugodnih cenah!